Vecniot vetar

Denes se sluci ona koe mislejki deka ke se sluci go ocekuvav. Kako da bese samo del od moite sonista, no ne ispadna taka. Denes pedagogt rece deka sum najredoven citatel vo ucilisnata biblioteka,srceto mi treperese koga go spomnaa moeto ime na razglas, koga rekoa Hristina Trajkoska 6g odd. so procitani 36 knigi. Treperev od vozbuda, se obiduvav da ne go iskazam toa, no seta se vcrveniv i teloto pocna da mi igra. Podocna, bibliotekarkata mi ja vraci knigata „Vecniot vetar“od Gorjan Petrevski. Na,knigata ima napisano deka e posvetena na mene. Bibliotekarkata mi e posebna prikazna, tolku dobra zena i tolku prijatna, ja zasakav kako edna svoja prijatelka. Sega mi vistinska prijatelka. Koga mi ja preporaca knigata „Crnoto lale“ se cuvstvuvav prekrasno. Bibliotekarkata e vistinska prijatelka, eden den ke moram da zaminam od uciliste, no sekogas ke go pametam nejzinoto nasmeano lice. Posebno,ona lice koga mi ja vracuvase nagradata i jas bev nasmeana. Koga, rece deka ova e nesto skromno, sakav da izvikam ova e nesto prekrasno poubavo i podrago ne mozelo da bide.     Sepak, i ne e tolku vazno dali nagradata e skapa, vazno e sto e dadena od srce. Na ovoj den se cuvstvuvav presrekno.